Logotip Delavske godbe Trbovlje
DELAVSKA GODBA
TRBOVLJE
O dirigentu   |  Zasedba orkestra   |  Diskografija   |  Nastopi 
Povezave   |  WAP   |  DGT-novice   |  Knjiga gostov   |  Prva stran

O orkestru


Dajte mi gosli, da vam zasviram,
da vam izpojem, kar v srcu je mojem.

(O. �upan�i�)

Kratka predstavitev (pdf format)


Po doslej znanih zapiskih in pisnih spominih je v Trbovljah prva pihalna rudarska godba delovala �e pred letom 1872, tj. pred letom, ko je razdrobljene trboveljske rudnike pokupila dunajska ban�na dru�ba in ustanovila Trboveljsko premogokopno dru�bo, ta pa organizirala enoten rudnik Trbovlje. Leta 1891 je godbenik Herman ustanovil drugo rudarsko godbo in jo vodil leto dni. Po njegovi smrti sta njeno vodstvo prevzela brata Oto in Ernest Puncer. Godba je nastopala javno ob raznih prilo�nostih in rudarskih manifestacijah. Po rudarski stavki v letu 1903 so jo razpustili. V istem letu je uprava rudnika Trbovlje ustanovila posebno "Pazni�ko delavsko godbo", ki je delovala v okviru Pazni�kega in delavskega podpornega dru�tva Trbovlje. To "uradni�ko" godbo je od leta 1903 do 1918 vodil Franc Pavli� kot kapelnik. V svoje vrste so najbolj�e godbenike vabili s tem, da so jim pri rudniku nudili bolj�e zaposlitve.

Delavska godba Trbovlje leta 1903Potem, ko je bila leta 1903 zaradi stavke rudarjev razpu��ena dotedanja rudarska godba in ko so v tem letu pohiteli z ustanovitvijo "Pazni�ke delavske godbe", so tudi doma�i rudarji in napredni delavci vnovi� ustanovili svojo pihalno godbo. Pobudnika in ustanovitelja sta bila Ivan Mlakar, tajnik strokovne organizacije, in Vencel Rinaldo. Delavska godba Trbovlje je tako za�ivela leta 1903. Pomo� pri njeni ustanovitvi je nudilo takratno konzumno dru�tvo, ki je godbi tudi kupilo nove instrumente. Prvi kapelnik novoustanovljene godbe, ki je po doslej znanih podatkih �tela okoli dvajset �lanov, je bil Ga�per Turn�ek. Pri pou�evanju mu je nudil veliko pomo� Simon Grahar iz Zagorja, glasbenik in u�itelj ve�ine godbenikov tedanje generacije. Za Turn�kom je vodstvo godbe za eno leto prevzel Alojz Draksler. Za njim so godbo vodili kapelniki Ivan Ker�a, Korndorfer in avtopodjetnik Ka�nik. Leta 1911 pa je vodstvo godbe prevzel kapelnik Stanko Kolenc. Vodil jo je do leta 1914, ko je bil mobiliziran v vojsko. V tem �asu je godba sodelovala na delavskih oziroma rudarskih manifestacijah in praznikih. Kolikor je znano, samostojnih koncertov v tem �asu godba ni prirejala. Od leta 1914 do leta 1917 je Delavska godba Trbovlje �ivotarila. Precej godbenikov je bilo vpoklicanih v takratno avstrijsko vojsko, bili pa so tudi brez kapelnika - dirigenta. Mali ansambel (le 10 do 12 godbenikov) je "dr�al skupaj" 13-letni klarinetist Tone Hudarin, kasneje uspe�ni dolgoletni dirigent Delavske godbe Trbovlje. Leta 1917 se je iz vojske vrnil Stanko Kolenc in vnovi� prevzel vodstvo godbe. Na njenem �elu je bil leto dni, ko je mesto kapelnika prevzel rudar Alojz Draksler. Godbo s 24 glasbeniki je vodil do svoje smrti leta 1927. V tem �asu je godba sodelovala v �tevilnih rudarskih in delavskih manifestacijah, ob rudarskem prazniku Barbari, delavskem prazniku 1. maju na Mrzlici, na shodih rudarjev in drugih javnih prireditvah delavskega, ob�inskega in revirskega zna�aja. Draksler pa ni bil zadovoljen le s kora�nicami, zato je za�el za nastope godbe pripravljati tudi koncertne programe. Salonski orkester Delavske godbe 
TrbovljePo Drakslerjevi smrti je vodstvo godbe prevzel dotedanji klarinetist Tone Hudarin, rudni�ki name��enec. Nadaljeval je za�eto delo in z vso natan�nostjo ter resnostjo �tudiral in pripravljal koncertne skladbe. Hkrati se je ves posve�al izobra�evanju novih kadrov, pisanju not za posamezne instrumente, dopolnjevanju instrumentov ter skrbel za vsakokratno vzorno predstavitev godbe. �e v tistih letih je godba pripravila vsako leto svoj letni koncert, na katerem se je predstavila z novimi in vedno te�jimi skladbami. Poleg tega so godbeniki vsako leto izvedli po �est promenadnih koncertov v rudarskih stanovanjskih kolonijah, kot tudi v zgornjem delu Trbovelj. Njihovo sodelovanje z rudarji pa se je kazalo tudi na pogrebih ponesre�enih in umrlih rudarjev. Skratka, ni bilo prireditve, javne ali delavske, v�asih tudi dr�avne ali cerkvene, na kateri ne bi sodelovala Delavska godba Trbovlje. Nastopala je tudi na zletih Svobod v Mariboru, Celju in Ljubljani. V �asu krize leta 1935 so godbeniki �tirinajst dni koncertirali na Ljubljanskem velesejmu. Iz tistega �asa izvirajo tudi prvi posnetki trboveljske godbe za Radio Ljubljana. Za zadovoljitev potreb na raznih zabavnih in drugih kulturnih prireditvah v �asu med obema svetovnima vojnama je Delavska godba Trbovlje ustanovila tudi zabavne ansamble oziroma manj�e orkestre. Tako so pod njenim okriljem delovali ansambel "�ramel" ter salonski in godalni orkester. Pod vodstvom mladega in obetavnega kapelnika Hudarina je umetni�ka pot godbe, ki je v tem obdobju �tela 40 �lanov, vodila strmo navzgor vse do okupacije leta 1941.

Zaradi napredne usmerjenosti godbenikov so se v delovanju Delavske godbe Trbovlje po prihodu okupatorja pojavljale �tevilne te�ave. Posamezni �lani so leta 1943 od�li v partizane, tako da jih je v naslednjem letu pri godbi ostalo le �e 18. Delavska godba Trbovlje v NOBTudi ti so se septembra 1944 skupno vklju�ili v narodnoosvobodilno vojsko. Boja proti okupatorju se je udele�ilo 35 godbenikov. Iz Delavske godbe in drugih godb iz Trbovelj je bila na osvobojenem ozemlju Gornje Savinjske doline ustanovljena godba �taba IV. operativne cone. Nastopala je na �tevilnih mitingih, proslavah in drugih prireditvah, ki so se odvijale na osvobojenem ozemlju. Pred za�etkom okupatorjeve ofenzive v decembru 1944 je bila godba razpu��ena, godbeniki pa razporejeni v posamezne enote. Instrumente so skrili v grobnici cerkve v Gornjem gradu, upajo�, da jih bodo po kon�ani ofenzivi oziroma po osvoboditvi lahko ponovno uporabili, vendar so jih Nemci na�li in zaplenili. Za osvoboditev Slovenije je �ivljenja �rtvovalo �tirinajst �lanov Delavske godbe Trbovlje. Po kon�ani drugi svetovni vojni so se prve vaje orkestra pri�ele �e maja 1945. Godbenike je vnovi� vodil Tone Hudarin. Pri zbiranju instrumentov iz raznih virov jim je pomagala predvsem sindikalna organizacija rudarjev. Te�ave so se pojavljale tudi pri obnavljanju uni�enega oziroma izgubljenega notnega gradiva. V hudi stiski jim je prisko�ila na pomo� �elezni�arska godba Sloga iz Ljubljane. Manifestacije ob osvoboditvi domovine so bile pogoste in na vsaki od teh je sodelovala tudi Delavska godba Trbovlje. S prostovoljnim delom so godbeniki sodelovali na akcijah povojne obnove domovine, bodisi s fizi�nim delom bodisi s kulturnimi nastopi v Trbovljah, pa tudi drugod. To pa �e ni vse. Na�rtna vzgoja novega rodu godbenikov ter vztrajno in po�rtvovalno strokovno delo so v sorazmerno kratkem obdobju nekaj let Delavski godbi Trbovlje omogo�ili, da je postala najbolj�i ljubiteljski pihalni orkester, tako v slovenskem kot tudi jugoslovanskem merilu. Ob koncu �tiridesetih let je Delavska godba Trbovlje �tela od 40 do 45 �lanov. S tak�nim �tevilom godbenikov je prakti�no delovala naslednjih trideset let.

Na republi�kem tekmovanju pihalnih orkestrov januarja 1949 v Celju si je Delavska godba Trbovlje izborila pravico nastopa na zvezni reviji pihalnih godb v Beogradu. 25. januar 1950 je bil za trboveljske godbenike nepozaben dan. Na omenjeni reviji so pod vodstvom Toneta Hudarina osvojili �astno prvo mesto. Za nagrado je godba jeseni leta 1952 gostovala na Koro�kem v Avstriji in z navdu�ujo�im koncertom v Celovcu potrdila visoko raven glasbenega znanja. Vsa naslednja leta so bila za Delavsko godbo plodna in polna uspehov. Aprila leta 1955 je godba igrala na zveznem festivalu rudarskih dru�tev v Kreki in zopet zasedla prvo mesto. Na festivalu amaterskih skupin leta 1958 v Ohridu so si trboveljski godbeniki priborili primat v konkurenci pihalnih orkestrov. Po kon�anem nastopu je skladatelj Bla� Arni� navdu�eno vzkliknil: "Pa fantje, saj to je zvok, saj to je simfoni�ni zvok !"

Zabavni orkester Delavske godbe TrbovljePotem, ko je prenehal z delom uspe�ni in znani Trboveljski plesni orkester (TRPLOR), je jeseni leta 1957 Delavska godba Trbovlje ustanovila veliki zabavni orkester, katerega vodstvo je prevzel Mihael Gunzek. Orkester so v glavnem sestavljali �lani Delavske godbe Trbovlje, ki so �e prej sodelovali v TRPLOR-u. Zasedba je bila popolna - �tirje saksofoni, pet trobent, �tiri pozavne, itd.. Orkester je �e na Silvestrovo 1957 v Delavskem domu v Trbovljah igral stotinam navdu�enih poslu�alcev in plesalcev. Kmalu po ustanovitvi je postal eden najbolj�ih amaterskih zabavnih orkestrov v dr�avi. To je dokazal s tem, da je na zveznem tekmovanju pihalnih godb in zabavnih orkestrov, ki je potekalo od 13. do 19. julija 1958 v Ohridu, dosegel prvo mesto. Zabavni orkester je s koncertnimi programi gostoval v Senovem, Krmelju, Hrastniku, Mariboru, Zagorju, Ljubljani, Trstu in drugod. Z delom je prenehal konec leta 1962, saj se je v tistem obdobju ve� �lanov orkestra in godbe zaposlilo pri poklicnih orkestrih v Ljubljani, prave in takoj�nje zamenjave zanje pa ni bilo. Na tem mestu velja tudi omeniti, da je v obdobju 1956-58 precej godbenikov igralo tudi v trboveljskem simfoni�nem orkestru, ki ga je vodil Albin Weingerl, takratni ravnatelj Glasbene �ole Trbovlje. Orkester je dosegel najve�jo afirmacijo prvega decembra 1956, ko je nastopil ob otvoritvi novega Delavskega doma v Trbovljah. Kljub temu, da je simfoni�ni orkester konec leta 1958 razpadel, pa so godbeniki �e naprej nastopali v raznih instrumentalnih skupinah, sestavljenih po potrebi. Le-te so sodelovale pri izvedbi koncertov, spevoiger, operet in oper, ki jih je v glavnem pripravljal Jo�e Skrinar.

Po uspehih, ki jih je godba dosegla z zmago na reviji pihalnih godb Jugoslavije leta 1950 v Beogradu in na kasnej�em gostovanju leta 1952 v Avstriji, so se porodile prve �elje po nakupu novih instrumentov in ustanovitvi mladinske godbe pod okriljem Delavske godbe Trbovlje. Zaradi izredne popularnosti se je v njene vrste �elelo vklju�iti mnogo mladih fantov. Zavoljo tega je prevladalo mnenje, da ustanovijo mladinsko godbo, ki bi v bistvu predstavljala najbolj�o �olo za bodo�e kadre. Mladinska godba je bila ustanovljena leta 1953, vodil pa jo je dirigent Andrej Tav�i� ob pomo�i Franca Medve�ka, sicer �lana Delavske godbe. Po letu dni vaj je mladinska godba �e samostojno nastopila. S celove�ernimi koncerti je gostovala v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kopru, na Jesenicah in v Beogradu. Junija 1955 je mladinska godba nastopala po mestih v Franciji, v katerih so �iveli slovenski izseljenci. Med rojaki so zapustili najbolj�e vtise, le-ti pa so se jim na ta ali oni na�in zahvaljevali za veselje, ki so ga mladi godbeniki prinesli s seboj iz domovine. Leta 1958 so mladinsko godbo zavoljo dose�ene kakovostne ravni in ustrezne starosti njenih �lanov pripojili k seniorski Delavski godbi Trbovlje.

Delavska godba Trbovlje leta 1963V letu 1963 se je po dolgih letih nadvse uspe�nega dela Tone Hudarin zaradi bolezni prenehal ukvarjati z umetni�kim vodstvom Delavske godbe Trbovlje. Z njegovim odhodom se je kon�ala izredno pomembna etapa v razvoju godbe - v organizacijskem, strokovnem, umetni�kem ter drugih pogledih. Godba je v tem �asu zgradila in opremila svoje prostore, nabavljeni so bili novi instrumenti z normalno uglasitvijo, godbeniki so dobili nove komplete uniform, orkester pa se je okrepil z mladimi in zagnanimi godbeniki. Vse to je predstavljalo izjemno dobro odsko�no desko za doseganje �e ve�ih uspehov. Iz Hudarinovih rok je prevzel dirigentsko palico Mihael Gunzek, njegov u�enec, ki je zrasel iz Delavske godbe Trbovlje, se izpopolnjeval v glasbenih sredi��ih doma in po svetu ter postal profesor glasbe na ljubljanski Akademiji za glasbo. Z vso vnemo, znanjem in sposobnostjo se je lotil po�rtvovalnega dela. V �asu njegovega umetni�kega vodstva je pri�lo v vrstah godbenikov do �tevilnih generacijskih zamenjav, saj so �tevilni godbeniki z dolgoletnim sta�em postopoma prenehali igrati. �edalje ve�ji je bil dotok u�encev iz Glasbene �ole Trbovlje, godba pa je manjkajo�e zasedbe instrumentov prav tako posku�ala pokrivati sama z intenzivnej�im izobra�evanjem ter �tipendiranjem njenih �lanov pri nadaljnjem �olanju na glasbenih �olah. V za�etku osemdesetih let je godba �tela osemdeset �lanov, v svoje vrste pa je prvikrat vklju�ila tudi �enske godbenice. Orkester se je zelo pomladil, tako da je leta 1983 povpre�na starost godbenikov zna�ala 29 let. Poleg pove�anja �tevila godbenikov in nabave najsodobnej�ih Yamahinih in Selmerjevih instrumentov, ki sta predstavljala garancijo za doseganje tehni�ne in zvo�ne popolnosti, je bila nadvse pomembna tudi sprememba programa izvajanih skladb. �e pod Drakslerjem in Hudarinom se je godba odlepila zgolj od igranja kora�nic, budnic in promenadnih koncertov, pod Gunzkovim vodstvom pa je pri�ela uvajati in izvajati modernej�e in �e zahtevnej�e skladbe. Zato tudi uspehi niso izostali. Vrstili so se od tekmovanja do tekmovanja in vrh dosegli leta 1974 na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem s fenomenalno osvojitvijo prve nagrade in zlate medalje v najvi�jem tekmovalnem razredu ter s podelitvijo priznanja ameri�ke ambasade trboveljski godbi kot najbolj�emu tujemu ansamblu. Visoko kakovostno raven in dolgoletno glasbeno tradicijo so trboveljski godbeniki potrdili s ponovno osvojitvijo prvih mest na tej eminentni prireditvi �e v letih 1978 in 1981. Na svetovnih prvenstvih pihalnih orkestrov se Delavska godba Trbovlje ni mogla kosati z nekaterimi tujimi pihalnimi orkestri predvsem zaradi �tevil�no slab�e instrumentalne zasedenosti in neustreznega razmerja med posameznimi instrumenti. To pomanjkljivost v tehni�ni popolnosti pa je nadomestila z ne�em drugim - neposrednostjo izvedb. Slednjo pa je bilo mo� dose�i le z notranjim navdu�enjem in temperamentom. Prav to pa je bila prednost trboveljskih godbenikov pri merjenju znanja, mo�i ter umetni�ke izpovednosti, tudi na najvi�ji svetovni ravni. Odtod izvirajo dose�eni uspehi in navdu�enje med publiko kot tudi med glasbenimi strokovnjaki. V zadevnem obdobju pa so vrstila tudi razna podro�na in republi�ka tekmovanja, snemanja, izdajanje plo�� in kaset, gostovanja doma in v tujini, ... Na teh tekmovanjih je Delavska godba Trbovlje osvajala prva mesta, z izjemo leta 1969, ko ji je na republi�kem tekmovanju pihalnih orkestrov v Kopru pripadlo drugo mesto. Vseh teh uspehov so bili Trbovelj�ani neznansko veseli in nanje ponosni, kar so ob �tevilnih prilo�nostih tudi dokazali.

Delavska godba Trbovlje leta 1993Leta 1989 je umetni�ki vodja Delavske godbe Trbovlje postal profesor Alojz Zupan, ki se je kot namestnik dirigenta �e prej�njih 25 let ukvarjal s pripravljanjem godbenikov na razne nastope in tekmovanja. Z bogatim instrumentalnim znanjem in dolgoletnimi izku�njami na podro�ju orkestrskega muziciranja mu je uspelo kvaliteto trboveljske godbe povzdigniti povsem na sam vrh glasbene poustvarjalnosti, tako da s tega vidika Delavska godba Trbovlje predstavlja vzor ostalim slovenskim pihalnim orkestrom. Z izvajanjem najzahtevnej�ih skladb koncertnega repertoarja trboveljska godba �e meji na orkester simfoni�nih pihal, trobil in tolkal, o �emer pri�ata osvojeni prvi mesti na dr�avnem prvenstvu leta 1991, kot tudi na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem leta 1993. Na prvenstvih pihalnih orkestrov Slovenije, ki so se odvijala oktobra 1995 v Mariboru, maja 2000 v Kr�kem in maja 2003 v Trbovljah, pa je Delavska godba Trbovlje pod vodstvom prof. Zupana postala dr�avni prvak v koncertno-umetni�ki skupini.

Na podlagi vrhunskih uspehov, ki jih orkester dosega �e vrsto let, je Organizacijski odbor 14. svetovnega prvenstva pihalnih orkestrov (WMC 2001) povabil Delavsko godbo Trbovlje, da je 21. julija 2001 v Kerkradeju na Nizozemskem znova nastopila na tej eminentni prireditvi, tokrat v presti�ni koncertno-umetni�ki skupini. Ob tej prilo�nosti je orkester izvajal zahtevna dela A. Comitasa, G. Rossinija, P. Hindemitha in R. Goloba ter osvojil kon�no absolutno osmo mesto - uvrstitev, kakr�ne na dosedanjih svetovnih prvenstvih ni uspelo dose�i �e nobenemu od slovenskih pihalnih orkestrov.

Leta 2007 je profesor Zupan prenehal z umetni�kim vodenjem Delavske godbe Trbovlje in je dirigentsko palico predal Jo�etu Kotarju, dolgoletnemu �lanu godbe in izrednemu profesorju za klarinet na ljubljanski Akademiji za glasbo ter soloklarinetistu v Simfoni�nem orkestru Slovenske filharmonije.

Godbeniki so do leta 1945 v glavnem izvirali iz vrst rudarjev in drugih delavcev rudnika Trbovlje. Zato je bila Delavska godba Trbovlje od svojega za�etka pa do konca druge svetovne vojne v bistvu rudarska godba. Z nastajanjem novih industrijskih obratov in z razvojem drugih gospodarskih ter negospodarskih dejavnosti pa se je tudi struktura �lanstva godbe zelo spremenila. Tako Delavsko godbo Trbovlje dandana�nji sestavljajo osnovno�olci, srednje�olci, �tudentje, uslu�benci �tevilnih podjetij, pa tudi godbeniki, ki so zrasli iz njenih vrst, vendar so se po kon�anem �tudiju zaposlili kot poklicni glasbeniki. Za uspe�no kulturno poslanstvo so bila godbi poleg plaket, ki jih je prejela za dose�ene rezultate na raznih tekmovanjih in sre�anjih, podeljena �tevilna priznanja, odlikovanja in nagrade (Prvojunijska nagrada ob�ine Trbovlje, Gallusova plaketa, nagrada Pre�ernovega sklada, dr�avna odlikovanja, ...). Najvi�ja priznanja (Pre�ernova nagrada, nagrada Pre�ernovega sklada, Bettetova nagrada, Gallusova plaketa, idr.) so prejeli tudi nekateri najzaslu�nej�i �lani godbe, ki so ji s svojim umetni�kim, strokovnim in organizacijskim delom pripomogli do tako visoke kakovostne ravni. Delavska godba Trbovlje je bila v vseh letih svojega delovanja navzo�a skoraj pri vseh dogodkih gospodarskega, kulturnega in javnega �ivljenja. Skorajda ni bilo v Trbovljah prireditve, ki ji godba ne bi nadela slavnostnega obele�ja. Na �tevilnih nastopih so trboveljski godbeniki po�eli odli�na priznanja publike in strokovnjakov, odnesli najvi�je lovorike ter se uveljavili kot najpomembnej�i kulturni ambasador nekdanjih in sedanjih Trbovelj.


Naj�lahtnej�a odli�ja Delavske godbe Trbovlje
 

Mnogo truda, energije, volje, potrpe�ljivosti, idealizma in ljubezni do glasbe je bilo vlo�enega, da smo trboveljski godbenice in godbeniki dosegli neprecenljive uspehe; mnogo odrekanja in odtegovanja od dru�in, marsikaterih osebnih ter dru�inskih praznikov - vse na ra�un privr�enosti godbi. Vendar pa smo bili ob tem nagrajeni z ob�utkom osebnega zadovoljstva, da smo hvale�nemu in navdu�enemu poslu�alstvu dali nekaj lepega in plemenitega. Iskreno �elimo, da bo tako tudi v prihodnje.





Literatura: 

Tine Lenar�i�, "80 let Delavske godbe Trbovlje: 1903-1983", Delavska godba Trbovlje, Trbovlje (1983). 

Dokumentacija Delavske godbe Trbovlje.


O dirigentu   |  Zasedba orkestra   |  Diskografija   |  Nastopi   |  Povezave 
WAP   |  DGT-novice   |  Knjiga gostov   | Prva stran


Datum zadnje spremembe: 13. marec 2007.


� 1997-2007, Delavska godba Trbovlje. Vse pravice pridr�ane.
Za�etek strani

上車盤| 搵樓| 豪宅| 校網| 居屋| 貝沙灣| 美孚新邨| 嘉湖山莊| 太古城| 日出康城| 九龍站 | 沙田第一城| 樓市走勢| 青衣| 西半山| 西貢| 荃灣|

雪茄网购| 雪茄| 哈瓦那雪茄| 雪茄价格| 雪茄烟网购| 雪茄专卖店| 雪茄怎么抽| 雪茄烟| 雪茄吧| 陈年雪茄| 大卫杜夫雪茄| 保利华雪茄| 古巴雪茄品牌| 古巴雪茄| 古巴雪茄多少钱一只| 古巴雪茄专卖网| 烟斗烟丝| 小雪茄| 金特罗雪茄| 帕特加斯d4 | 蒙特雪茄| 罗密欧朱丽叶雪茄| 网上哪里可以买雪茄| 限量版雪茄| 雪茄专卖| 雪茄专卖网| 雪茄哪里买| 买雪茄去哪个网站| 推荐一个卖雪茄的网站| 雪茄烟| 古巴雪茄价格| 雪茄海淘| 雪茄网|

橫額| 貼紙| 貼紙印刷| 宣傳單張| 海報| 攤位| foamboard| 喜帖| 信封|

QR code scanner| SME IT| system integration| inventory management system| label printing| Kiosk| Voice Picking| POS scanner| POS printer| System Integrator| printing labels| Denso| barcode| handheld| inventory management| warehouse management| stock taking| POS| Point of sale| Business service| Web Development| app development| mobile app development| handheld device| inventory management software| pos system| pos software| pos hardware| pos terminal| printer hong kong| receipt printer| thermal printer| thermal label printer| qr code scanner app| qr scanner app| online qr code scanner| qr code scanner online mobile| qr code scanner download| mobile solutions| mdm solutions| mobile device management|

邮件营销| Email Marketing 電郵推廣| edm营销| edm| 营销软件| 推广软件| 邮件群发软件| 邮件群发| email marketing| direct marketing| email marketing software| email marketing service| email marketing tools| email mkt| remarketing| edm| edm marketing| email subscription| website subscription| email survey| email whitelist| sign up form| email subject line| subject line| email subject| best email subject lines| free email marketing| Mailchimp| Hubspot| Sendinblue| ActiveCampaign| Aweber| 邮件主题怎么写| 邮件主题| 邮件模板| Maichimp| benchmark| SMS|

Tomtop| Online Einkaufen| online shop| Autozubehör| Bekleidung| Kopfhörer| badausstattung| Badmöbel| smartwatch günstig| Luftbefeuchter| lichtbox| Kosmetiktaschen| Make-Up Pinsel| Smartphones günstig| tablet günstig| Wanderstock| fahrrad maske| spielekonsole| spielkonsole| Geldbeutel| Gaming Kopfhörer|

electric bike| best electric bike| electric bikes for adults| e bike| pedal assist bike| electric bikes for sale| electric bike shop| electric tricycle| folding electric bike| mid drive electric bike| electric trike| electric mountain bike| electric bicycle| electric bike review| electric fat bike| fat tire electric bike| women's electric bike |

office| 地產代理| 辦公室| Property Agent| Hong Kong Office Rental| hong kong office| 物業投資| office building| Commercial Building| Grade A Office| 寫字樓| 商業大廈| 甲級寫字樓| 頂手| 租寫字樓| leasing| Rent Office| 地產新聞| office for sale|

school| international school of hong kong| international school| school in Hong Kong| primary school| elementary school| private school| UK school| british school| extracurricular activity| Hong Kong education| primary education| top schools in Hong Kong| Preparatory| best international schools hong kong| best primary schools in hong kong| primary school hong kong| private school hong kong| british international school| extra curriculums| school calendars| boarding school| school day| Bursary|

electric bike| Best smartwatch| Best Wilreless earphones|