Rodil se je 17. aprila 1919 v Trbovljah. Pri Delavski godbi Trbovlje je pri�el igrati leta 1932. Ko je kon�al osnovno �olo, je spri�o svoje nadarjenosti nadaljeval �tudij glasbe na konservatoriju v Ljubljani. Leta 1938 je beograjska dr�avna opera razpisala mesto drugega klarinetista in basklarinetista, in devetnajsletni Miha je dobil svojo prvo slu�bo. Zanj so se odlo�ili Lovro Mata�i�, Josef Krips, Mirko Poli� in Alfred Pordes. Na beograjski glasbeni akademiji je diplomiral in Beogradu ostal zvest tudi kraj�i �as po kon�ani drugi svetovni vojni.

Po vrnitvi v Slovenijo je z glasbeno dejavnostjo zdru�il vse svoje izjemne sposobnosti: deloval je kot solo klarinetist v orkestru Slovenske filharmonije, kasneje v Simfoni�nem orkestru RTV Ljubljana in kot saksofonist v Zabavnem orkestru RTV Ljubljana: tri leta je bil tudi njegov dirigent. Medtem je postal tudi profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 1974 do 1982 je bil njen rektor in dekan, hkrati pa tudi predsednik Skupnosti glasbenih akademij Jugoslavije. Vrsta slovenskih skladateljev je svoja dela napisala zanj. Bil je prvi interpret skladb, ki so jih napisali Bla� Arni�, Pavel �ivic, Marijan Lipov�ek, Danilo �vara, Karol Pahor, Matija Tomc, Dane �kerl, Ivo Petri�, Primo� Ramov� in Stane �nuderl. Izjemne uspehe je dosegel tudi kot interpret sodobne glasbe in jazzovskih del. Leta 1966 je dobil nagrado Pre�ernovega sklada.

Leta 1957 je v okviru Delavske godbe Trbovlje ustanovil veliki zabavni orkester. �e naslednje leto je z njim na festivalu pihalnih godb in zabavnih orkestrov v Ohridu orkester osvojil 1. mesto, uspeh pa je ponovil tudi naslednje leto v Ravnah na Koro�kem. Leta 1963 je zaradi bolezni Antona Hudarina prevzel vodenje Delavske godbe Trbovlje. Z njo je dosegel ustvarjalni vi�ek leta 1974 na svetovnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem, kjer je godba osvojila absolutno prvo mesto in posebno priznanje ameri�ke ambasade za najbolj�i tuji ansambel. Prvo nagrado je Delavska godba Trbovlje pod njegovim vodstvom na svetovnem tekmovanju na Nizozemskem prejela �e leta 1978 in 1981. Vmes so bila �e tekmovanja doma, snemanja, izdajanja plo�� in kaset, gostovanja doma in v tujini, � Leta 1989 je zaklju�il svoje plodovito obdobje dela pri Delavski godbi Trbovlje in dirigentsko palico izro�il svojemu u�encu Alojzu Zupanu.

Za dose�ene uspehe je prof. Mihael Gunzek prejel razli�na priznanja: tako �e prej omenjeno nagrado Pre�ernovega sklada, kot tudi prvojunijsko nagrado Ob�ine Trbovlje in druga visoka priznanja. Leta 2000 je izvr�ni odbor Delavske godbe Trbovlje imenoval prof. Mihaela Gunzka za prvega �astnega �lana dru�tva.